Zbudi me sonce. Nato si pripravim res izvrsten obrok. Palačinke z jagodami, smetano in medom. Kalorije, pa briga me za njih. Počakam da mi zazvoni telefon, da vržem nase neko modno kombinacijo oblačil, zapnem jakno, si vtaknem slušalke v ušesa in odvihram. Potem pristanem v ljubljani, natančneje na vrhu ljubljane- ljubljanskem gradu kjer se s pogledi poljubljava. jaz in moja ljubezen. ne drživa se za roke, pa vendar je med nama vez. potem sledi sprehod po stari zgodovinski ljubljani. sonce sije in lahko se le nasmehnem. ne boli me več. imam novo ljubezen in le ta mi je zacelila rane. pijeva kavo in se tiho gledava. to je dovolj. meni štrli stran pramen las, moji ljubezni pa seva neko upanje skozi oči. dopolnjujeva se. na nek način sva eno. ne slišiva hrupa ulic in ljudi. po ljubljani se razlijeta najina pogleda in se mešata z vonjem nedeljskih kosil in kavic. potem se odpeljeva stran. po treh urah se zbudim in se zavem, da sem sanjal buden. v roke vzamem svinčnik, papir in rišem in pišem in gledam kako zahaja sonce. in komaj čakam torek, da se spet poglobim v tvoj modre, sanjave oči...
rad te imam.... sanjam....
