odlomek iz Nekoč prijatelji, danes slavni

tale je pa samo zate, Vesna. Unešen je mal tvojih novih idej ;)

Zgodaj zjutraj sem stopil na teraso in opazoval, kako se prebuja svet. Spet sem kakor zasanjan poet gledal v nebo in poslušal petje ptic. Spomnil sem se nje, Vesne. nekako mi je ona izmed vseh mojih prijataljev ostala najbližje.
Po odhodu Dejana, sva ostala sama. Na mizi v lokalu sta bili le še dve skodelici kave in ena, ali dve škatlici cigaret. na kavah nisva veliko govorila. Bila sva bolj tiho, a rekla sva si, da minuta tišine pove več, kot pa dve uri pogovorov in smeha. V spominu imam prav posebno kavo v lokalu, čez cesto gimnazije. Bila sva tiho, nekajkrat sva stopila ven na cigareto in se končno začela pogovarjati. Moje življenje sva primerjala s plišasto igračko snežaka, ki sem ji ga podaril ob novem letu. Tako tiho in spokojno je bilo in po tem pogovoru sva vedela vse. Tišina nama je povedala še preveč.

nadeljevanje sledi...