maska

Narcis je videl..a je bil presebičen da bi tebi pustil do besede in tvojim čustom na dan...

Res je bila urejena, kakor da bi odhajala .... da odhaja v velikem stilu, v svoji najlepši preobleki. Res je še nisem videl take. Skupaj sva pila kavo in zrla v izginjajoči cigaretni dim, se smejala, jaz sem obupaval, se ji zaupal in ona me je bodrila. Ni bilo isto kot vsakič, ker je vsakič nekaj drugačnega in posebnega...

Videl sem, da je znotraj razpadala, pa sem bil spet presebičen. kos za kosom in čustvo za čustvom. Še malo in skoraj ne bo ostalo nič, a ona se je še vedno smejala.

Nikoli si ne bi mislil, da te najbolj presenetijo ljudje, za katere misliš, da jih najbolje poznaš...

Dolgovezil bi in dramatiziral do konca... a tokrat s emotiš. tokrat bi le sedel in te poslušal...

Oba pa praviva tako: Smejem se, a žalostni se smejejo najlepše!

Laž bi bila, če bi trdila, da ji ni mar in hkrati bi lagal, če bi rekla da ji je.

Še te bomo videli.... in pogrešali ko boš odšla.

A ne odhajaj še... ne pred mano, ker drugače mi bo žal in krivil bom sebe

ps: to je pa Narcis povedu ;)