Rekli so mu, da je kot Narcis,
zagledan vas,
v ogledalu vedno gleda svoj obris.
Zaljubljen da je vase,
vsi so tako pravili,
da oči ima le zase.
Niso razumeli kaj gleda,
čeprav so ga opazovali,
niso videli lica bledega.
Vedeli niso kaj išče,
le kaj mu je,
solze so mu kapljale vse tiše.
Gledal ni sebe,
gledal je bledo lice,
gledal je solze ovenele.
Iskal je svojo bivšo popolnost,
razočaran je našel ovenelo sedanjost.

In vendar, če bi narcis pobrisal zarošeno ogledalo bi odkril, da je pravzaprav najlepša oseba na svetu. Včasih je potrebno zamenjati pogled na svet
OdgovoriIzbriši